Vlada je potrdila predlog druge spremembe Načrta za okrevanje in odpornost

17. 10. 2024

• Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost
• Ministrstvo za finance

Vlada je danes potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Gre za manjšo spremembo načrta, ki ciljno naslavlja način izvedbe šestih ukrepov. Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost bo tudi skladno z dogovorom z Evropsko komisijo (EK) predlog spremembe načrta v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj posredoval do ponedeljka, 21. oktobra 2024.

S ciljem nemotenega izvajanja NOO in zagotavljanja oddaje naslednjih zahtevkov za plačilo vlada s predlogom spremembe načrta naslavlja manjša odstopanja pri šestih ukrepih, ki so bila identificirana med njihovim izvajanjem. Mejniki in cilji pri teh ukrepih se spreminjajo na način, da njihov krovni cilj ostaja enak. Spreminja se predvsem način njihove izvedbe.

Predlog spremembe vsebuje prilagoditve na sledečih ukrepih:

1. Naložba Energetsko učinkovito prestrukturiranje sistemov daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije - Predlagana sprememba bo omogočila združevanje sredstev na novem javnem razpisu z namenom pritegniti večje projekte. Na dosedanjih odpiranjih javnega razpisa je bilo namreč število prejetih vlog precej nižje od pričakovanj. Po predlogu spremembe je cilj ukrepa zastavljen na način, da na javnem razpisu izbrani projekti zagotovijo dodatno zmogljivost obnovljivih virov energije za 27 MW (prej 22 MW), in sicer do okvirno druge polovice leta 2026 (prej do konca leta 2025). Za izvedbo ukrepa se predvidi 13,5 milijona evrov (prej 11 milijonov evrov).
2. Naložba Trajnostna prenova stavb - Po predlogu spremembe se izvedba naložbe prilagodi na način, da se izloči vmesni mejnik do cilja »Dokončane energetske in trajnostne prenove stavb velikega upravnega in družbenega pomena«. Zaradi nezanimanja potencialnih prijaviteljev za izvedbo projektov se izloči tudi mejnik »Dokončana energetska in trajnostna prenova stanovanjskih stavb v javni lasti«. Sredstva v višini 2,5 milijona evrov, ki so bila predvidena za ta namen, pa se nameni za naložbo, navedeno pod 1. točko. Skupna vrednost za izvedbo celotne naložbe bi po spremembi znašala 63,55 milijona evrov nepovratnih sredstev (prej 66,05 milijona evrov) in 22,5 milijona evrov posojil.
3. Naložba Zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče - Zaradi vpliva lanskoletnih poplav se rok za realizacijo dveh projektov, predvidenih za financiranje iz nepovratnih sredstev, prestavi na konec prve polovice leta 2026 (prej konec leta 2025). S tem se rok poenoti tudi z drugimi cilji, ki so predvideni na naložbi.
4. Naložba Celovita transformacija zelenega in digitalnega izobraževanja - S ciljem zmanjšanja administrativnega bremena vlada predlaga alternativni način izvajanja ukrepa, in sicer na način, da se na cilju »Strokovni in vodstveni delavci z opravljenim usposabljanjem za pridobitev digitalnih kompetenc in kompetenc za trajnostni razvoj« ciljna raven poveča na 23.500 strokovnih in vodstvenih delavcev (prej 20.000), s tem da pri prvem cilju z okvirnim rokom izvedbe do sredine leta 2024 ti delavci v povprečju opravijo 2,8 izobraževalnih dni, pri drugem cilju, ki se okvirno zaključi sredi leta 2026, pa skupaj v povprečju opravijo 11 izobraževalnih dni.
5. Reforma Povečanje učinkovitosti delovanja javnih služb varstva okolja - Predlog besedilnega popravka opisa mejnika Začetek veljavnosti Zakona o gospodarskih javnih službah varstva okolja.
6. Naložba Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije - Predlog spremembe naziva mejnika v »Izdaja sklepov o sofinanciranju za nove proizvodne naprave na obnovljive vire energije«.

Gre za drugi predlog spremembe slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Prvo spremembo NOO je Svet Evropske unije odobril lani oktobra.

Vzporedno z oddajo predloga te spremembe načrta poteka tudi proces podrobnega pregleda izvajanja NOO kot celote. Vlada bo predvidoma novembra obravnavala predloge ministrstev glede nadaljevanja izvajanja ukrepov, za katere bodo ministrstva ocenila, da jih zaradi objektivnih okoliščin ne morejo več izvesti skladno z izvedbenim sklepom Sveta Evropske unije o potrditvi slovenskega načrta. Slednje bi lahko namreč bistveno vplivalo na uspešnost Slovenije pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev ter s tem na uspešnost pri zagotavljanju prilivov razpoložljivih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost iz Bruslja. Če bosta vlada in EK v neformalnih pogovorih ocenili, da je za optimizacijo uspešnega izvajanja načrta potrebna še ena sprememba, jo bo vlada tudi uradno predlagala. Vse spremembe, ki jih država predlaga, ne smejo bistveno odstopati od prvotnega NOO, ki ga je Slovenija z Brusljem dogovorila julija 2021.