17. 9. 2024

• Ministrstvo za pravosodje
• Uprava Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij

Poslanci Državnega zbora so na izredni seji, po nujnem postopku, s 46-imi glasovi za in 23-imi glasovi proti sprejeli novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1I).

Novela ZIKS-1I določa začasne ukrepe, s katerimi bo zaporski sistem lahko vsaj nekoliko omejil tveganja zaradi prezasedenosti zavodov in pomanjkanja pravosodnih policistov. Določene so okoliščine za nastanek zaostrenih varnostnih razmer, ki so posledica kadrovskih ali prostorskih težav v zavodih. Zakon določa začasne ukrepe, ki se v primeru zaostrenih varnostnih razmer lahko določijo z odlokom Vlade Republike Slovenije. Gre za tri začasne ukrepe:

• opravljanje del in nalog pravosodnega policista s strani drugih zaposlenih v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na delovnem mestu pravosodni policist,
• možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in
• možnost odloga nastopa kazni zapora ali nadomestnega zapora.

Novela naslavlja še nekatere druge nujne spremembe, ki niso povezane s prezasedenostjo ali pomanjkanjem kadra:

• uresničujeta se dve odločbi Ustavnega sodišča z dodajanjem možnosti vlaganja prošenj obsojencev za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom in prošenj za izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist tudi v času prestajanja kazni zapora;
• dodaja se pravna podlaga za odločanje direktorja zavoda o predčasnem odpustu obsojenca s prestajanja kazni zapora šest mesecev pred iztekom kazni, po veljavnem zakonu je to možno 3 mesece pred iztekom kazni;
• jasneje se določa računanje izteka kazni osebi, ki ji je bil izrečen nadomestni zapor ali zapor v skladu z zakonom, ki ureja prekrške ali zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Andreja Katič: »Ocenjujemo, da so predlagani ukrepi premišljeni in sorazmerni. Večina med njimi je bila uveljavljena že v času Covid obdobja: možnost prekinitve prestajanja kazni zapora in možnost odloga nastopa kazni zapora. Seveda pa so v zakonu predpisane ustrezne varovalke, ki preprečujejo da bi bila ogrožena varnost državljanov.«

Ministrica se je ob tej priložnosti tudi zahvalila vsem, ki delajo v sistemu, tako pravosodnim policistom, strokovnim sodelavcem in direktorjem posameznih zaporov: »Sedanja situacija terja od vseh ogromno angažiranosti, vsakodnevne izredne napore za obvladovanje situacij, ki nastajajo, ob preobremenjenosti in maksimalnih izvedenih nadurah, da sistem še deluje. Dolgo tega ne bomo vzdržali.«

Kadrovske težave in prezasedenost zaporov so se, ob velikem številu zaprtih oseb - predvsem zaradi 308. člena kazenskega zakonika, v zadnjem obdobju samo še povečale. Dejstvo je, da je stanje zaskrbljujoče, zasedenost zaporov presega 130% razpoložljivih kapacitet in ob taki prezasedenosti nastajajo težave z zagotavljanjem prostora, vzdrževanjem reda in discipline, izvajanjem programov, zagotavljanjem zdravstvenega varstva. V sodelovanju z ostalimi deležniki v pravosodju smo predlagali tudi različne možne rešitve, s katerimi bi to problematiko lahko omilili in dolgoročno tudi sanirali.

Dodaten izziv pa predstavljajo tudi kadrovske težave, saj kljub intenzivni promociji tega poklica, sodelovanju na številnih kariernih sejmih, obiskom šol, ter številnim objavljenim razpisom Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij ne uspe zaposliti ustreznega števila pravosodnih policistov - interesentov za ta poklic je žal izredno malo.

Zaradi prezasedenosti ter kadrovske podhranjenosti je zaprtim osebam težje zagotavljati nekatere njihove pravice (omogočanje stikov, zagotavljanje zdravstvene oskrbe, zagotavljanje prisotnosti na sodiščih) in vse to so razlogi, zakaj je nujno potrebno sprejeti celovit sklop povezanih in soodvisnih ukrepov, katerih ključni cilj je v prvi vrsti preprečiti eskalacije in druge neljube dogodke znotraj in zunaj zavodov.

Novela zakona, ki jo je Ministrstvo za pravosodje poslalo v prvi krog usklajevanja, je bila sicer precej bolj ambiciozna in je vsebovala več možnih rešitev za reševanje prezasedenosti in pomanjkanja kadra. Vendar pa vseh predlaganih rešitev ni bilo mogoče medresorsko uskladiti.

»Rešitve v predlogu zakona so dobre in, kot omenjeno, začasno naslavljajo obe ključni problematiki - rešitve za omilitev posledic prezasedenosti zaporov in ublažitev pomanjkanja pravosodnih policistov, spremenjen je tudi način zaposlovanja pravosodnih policistov, s čimer se bo izboljšala ureditev njihovega statusa. Cilj, ki ga glede zaposlovanja zasledujemo z novelo ZIKS-1I, je premostiti obdobje do uveljavitve plačne reforme, ki bo sistemsko uredila tudi položaj pravosodnih policistov, da bo poklic ustrezno umeščen,« je še povedala ministrica.

Ob vsem navedenem, se je potrebno zavedati tudi dejstva, da tolikšna prezasedenost krši temeljne človekove pravice pripornikov in zapornikov. Evropsko sodišče za človekove pravice je leta 2012 že obsodilo Slovenijo zaradi kršitve človekovih pravic zaradi neustreznih razmer v Ljubljanskem zaporu v letih 2009 in 2010, za kar so bile izplačane tudi odškodnine v višini več kot 360 tisoč evrov. Poleg tega je bilo zaradi neustreznih razmer v zaporih, na podlagi pravnomočnih sodb slovenskih sodišč, sodnih poravnav in izvensodnih poravnav, izplačanih skupaj preko 200 tisoč evrov. Čeprav je Slovenija od takrat sprejela vrsto ukrepov, da so se razmere glede zasedenosti v zaporih izboljšale, pa ti ukrepi niso bili zadostni za današnje število pripornikov in zapornikov zaradi nezakonitih prevozov čez mejo potem, ko je bila na predlog državnega sveta leta 2021 zaostrena kazen v 308. členu KZ-1.