Ministrica Fajon na Regionalnem forumu Unije za Sredozemlje o reševanju krize na Bližnjem vzhodu

Ministrica Tanja Fajon na regionalnem forumu Unije za Sredozemlje | Avtor: Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve

»Z dejavno podporo reforme te organizacije si prizadevamo, da bi Unija za Sredozemlje postala močnejši regionalni akter, ki bi prispeval k razreševanju perečih izzivov v regiji, zlasti pri doseganju miru, varnosti in stabilnosti,« je še poudarila zunanja ministrica Fajon. V svojem nastopu se je osredotočila na aktualno krizo na Bližnjem vzhodu, ki po njenih besedah zahteva enoten, močan in odločen odziv mednarodne skupnosti, vključno z EU. »Slovenija se kot članica Varnostnega sveta Združenih narodov zaveda pomena naših južnih sosedov v regiji Bližnjega vzhoda in severne Afrike kot ključnih akterjev in partnerjev pri doseganju miru, varnosti in stabilnosti v neposredni bližini EU,« je povedala ministrica.

Glede razmer v Gazi se je ministrica Fajon ponovno zavzela za takojšnjo prekinitev ognja, za nujno humanitarno pomoč in uresničitev rešitve dveh držav: »Ustaviti moramo začaran krog nasilja in trpljenja ljudi na Bližnjem vzhodu, vztrajamo pri izvajanju miru, priznanje palestinske države je edina rešitev za mir v regiji.« Ponudila je, da bi Slovenija gostila naslednji sestanek Globalnega zavezništva za palestinsko državo.

Po ministričinih besedah je prednostna naloga doseči trajno prekinitev ognja med Libanonom in Izraelom, da se prepreči nadaljnje trpljenje civilnega prebivalstva, zavarovati mejo z Izraelom in izvajati Resolucijo Varnostnega sveta 1701, ki je ključna za vzpostavitev stabilne ureditve vzdolž izraelsko-libanonske meje. »Prihodnost Libanona je odvisna od takojšnjih, usklajenih mednarodnih in lokalnih ukrepov. Zdaj je čas za izgradnjo varne, suverene in odporne države. Slovenija se je na nedavni donatorski konferenci v Parizu zavezala, da prispeva en milijon evrov pomoči Libanonu,« je dodala ministrica.

Ministrica Fajon je tudi predstavila pobudo Slovenije za ustanovitev Fundacije za opolnomočenje študentov Evro-Sredozemlja, ki naj bi prikrajšanim študentom iz nestabilnih področij, zlasti palestinskim, zagotavljala dostop do visokošolskega izobraževanja in štipendij.

Slovenija povečuje svoj angažma v evro-sredozemski regiji, posebej dejavna je na področjih opolnomočenja žensk in mladih, podpori civilne družbe, pri krepitvi odpornosti regije, preprečevanju posledic podnebnih sprememb, na področju vode in medkulturnega dialoga, pri čemer sodeluje s Fundacijo Anna Lindh. Naslednje leto bo Slovenija predsedovala skupini MED9 - zavezništvu devetih sredozemskih in južnih držav članic EU (Hrvaške, Cipra, Francije, Grčije, Italije, Malte, Portugalske, Slovenije in Španije).

Zunanji ministri so na letnem zasedanju Unije za Sredozemlje izmenjali mnenja o skupnih izzivih in priložnostih za sodelovanje ter razvoju dogajanja v evro-sredozemski regiji, poseben poudarek je bil namenjen pregledu dosežkov in seznanitvi s potekom reforme Unije za Sredozemlje. Ministri so spregovorili še o zaskrbljujočih razmerah v Palestini in Libanonu ter njihovem vplivu na regijo. Pohvalili so skupno obeležitev Dneva Sredozemlja 28. novembra, ki bo letos potekala četrtič, in najavljeno imenovanje »sredozemskih prestolnic kulture in dialoga« v letu 2026.

Zasedanje je potekalo pod vodstvom sopredsedujočih Unije za Sredozemlje Visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko Josepa Borrella in ministra za zunanje zadeve Hašemitske Kraljevine Jordanije Ajmana Safadija ter gostitelja ministra za zunanje zadeve Španije Joséja Manuela Albaresa.

Ob robu zasedanja se je ministrica Fajon srečala z generalnim sekretarjem Unije za Sredozemlje Nasserjem Kamelom. Govorila sta o pripravah na predsedovanje Slovenije MED9, predvidene teme bodo upravljanje z vodami kot odziv na klimatske spremembe in preventivni krizni mehanizem. Strinjala sta se, da opolnomočenje mladih, žensk in civilne družbe lahko pomembno prispeva k zagotovitvi nove perspektive za regijo.

Ministrica Fajon se je srečala tudi s podpredsednikom vlade in ministrom za zunanje zadeve in izseljence Jordanije Ajmanom Safadijem, zunanjim ministrom Libanona Abdalahom Rašidom Bou Habibom in namestnikom zunanjega ministra Francije Benjaminom Haddadom. Govorili so o aktualnih razmerah na Bližnjem vzhodu, pomenu zagotavljanja dodatne humanitarne pomoči in razmisleku o načrtu po končanem konfliktu v regiji.