Zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Dravograda

17. 9. 2024

• Direkcija Republike Slovenije za vode

Slovenija se zaradi svoje geografske lege vse pogosteje sooča z naravnimi nesrečami, kot so poplave, ki ogrožajo prebivalstvo in infrastrukturo.

Ena izmed najbolj ogroženih regij je območje Dravograda, kjer se srečujeta reki Meža in Drava. Da bi zmanjšali tveganje poplav na tem območju, je Direkcija Republike Slovenije za vode pripravila projekt Zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju Dravograda, ki je tudi prvi projekt v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (NOO), za katerega se bo začela izvedba del.

Glavni cilj projekta je zmanjšanje poplavne ogroženosti in zaščita prebivalcev ter infrastrukture. Danes, 17. septembra, je v okviru projekta izvedena uvedba v delo prvega sklopa ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti na rekah Meža in Drava. Dela bo izvedlo podjetje VGP Drava Ptuj d.o.o. v sodelovanju s partnerjem NIVO EKO d.o.o.

Projekt, vreden 25,5 milijona evrov, je financiran iz sredstev Evropske unije prek mehanizma NOO in obsega dva sklopa. Prvi sklop se osredotoča na ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti na rekah Meža in Drava, kjer bodo zgrajeni armiranobetonski podporni zidovi, protipoplavne ograje in kamnite zložbe, ki bodo varovali kritična območja pred poplavami stoletnih voda. Drugi sklop vključuje ukrepe za zmanjšanje poplavne in erozijske ogroženosti na hudourniških pritokih reke Drave, kjer bodo urejena ogrožena območja ob devetih potokih.

Dela v okviru prvega sklopa se bodo zaključila do konca leta 2025, medtem ko bo razpis za izvajalca drugega sklopa objavljen v oktobru 2024, z načrtovanim zaključkom del do konca leta 2025. Vse tehnične rešitve, ki jih predvideva projekt, so skladne z evropsko zakonodajo in trajnostnimi naravovarstvenimi načeli.

Projekt bo prispeval k večji varnosti približno 7.257 prebivalcev Dravograda in zaščitil gospodarske ter javne infrastrukture. Poleg izboljšane poplavne varnosti bo projekt pozitivno vplival tudi na kakovost bivanja in razvoj območja, saj bo zmanjšal stroške, povezane z odpravljanjem škode po poplavah. To bo dolgoročno koristilo tako lokalni skupnosti kot državi.