Dr. Blaž Kurnik predstavil delo Evropske okoljske agencije pri prilagajanju na podnebne spremembe

Dr. Blaž Kurnik | Avtor: Agencija za okolje

Podnebne spremembe so realnost, s katero se soočamo vsi prebivalci našega planeta. V Sloveniji opažamo, da:

• se je povprečna temperatura od leta 1950 dvignila za 2,5 °C
• se povečuje število vročih dni in tropskih noči,
• se manjša število hladnih in ledenih dni ter število dni s snežno odejo,
• se je povečala pogostost poletnih suš,
• se je povečala pogostost poplavnih dogodkov.

V prihodnosti bo temperatura še naprej naraščala, do konca stoletja lahko pričakujemo dodaten dvig temperature od 1 do 6 °C, povečeval se bo vročinski stres. Število vročinskih valov se bo večalo, bodo tudi daljši.

Spremembe padavin so manj zanesljive kot spremembe temperature. Pričakujemo, da se bo zaradi višjih temperatur količina snežnih padavin še naprej zmanjševala, hkrati pa pozimi pričakujemo povečanje padavin glede na sedanje podnebje, kar vodi v povečano tveganje za poplave. Poleti bo padavinskih dni manj, torej bo med posameznimi padavinskimi dogodki minilo več časa, bodo pa ti lahko močnejši.

Dr. Blaž Kurnik nam je predstavil delo Evropske agencije za okolje, izpostavil prioritete Evropske komisije v prilagajanju na podnebne spremembe in podrobneje predstavil metodologijo in izsledke evropskega poročila o oceni podnebnih tveganj (European Climate Risk Assessment - EUCRA).

Poudaril je, da so podnebni vplivi že prisotni, tveganja se bodo v prihodnjih desetletjih povečala, tudi če ambiciozni globalni cilji zmanjšanja emisij zmanjšajo potencialno škodo. Podnebna odpornost je vprašanje ohranjanja družbenih funkcij, konkurenčnosti gospodarstva in podjetij ter delovnih mest.

Evropsko poročilo o oceni podnebnih tveganj predstavlja celovito oceno glavnih podnebnih tveganj s katerimi se sooča Evropa. Poročilo je v pomoč pri identificiranju prednostnih politik povezanih s prilagajanjem in je podpora pri prednostnem razvrščanju naložb, povezanih s prilagajanjem za naslednji večletni evropski finančni okvir. Hkrati predstavlja referenco za izvajanje nacionalnih in regionalnih ocen podnebnih tveganj.

S podnebjem povezane nevarnosti (npr. vročinski valovi, dolgotrajne suše in poplave) v povezavi z nepodnebnimi dejavniki tveganj (drobljenje ekosistemov, onesnaženje, netrajnostne kmetijske prakse, upravljanje z vodami, sprememba rabe tal in socialne neenakosti) v Evropi ogrožajo preskrbo s hrano, javno zdravje, ekosisteme, infrastrukturo in ekonomijo. Podnebni vplivi lahko prehajajo iz enega sistema ali regije v drugo, iz drugih koncev sveta v Evropo in iz Evrope drugam po svetu. Verižna podnebna tveganja lahko vodijo do izzivov, ki vplivajo na celotno družbo, še posebej pa na ranljive družbene skupine.

Poročilo obravnava 36 različnih podnebnih tveganj, ki so razdeljena v pet večjih skupin, in sicer: ekosistemi, preskrba s hrano, zdravje, ekonomija in finance ter infrastruktura. Za vsakega od podnebnih tveganj je določena:

• nujnost ukrepanja,
• resnost tveganja v trenutnem podnebju, v sredini stoletja in proti koncu stoletja za dva različna scenarija izpustov toplogrednih plinov,
• pripravljenost politike na ravni EU,
• lastništvo nad tveganjem (EU, nacionalno, skupno lastništvo).

Dr. Blaž Kurnik je v zaključku predavanja poudaril glavna sporočila evropskega poročila o oceni podnebnih tveganj. Večina večjih podnebnih tveganj je že dosegla kritične ravni. Skoraj vsa podnebna tveganja (34 od 36) bi lahko v tem stoletju po scenariju z visokimi izpusti toplogrednih plinov dosegla kritične ali celo katastrofalne ravni.

Na žalost družbena pripravljenost zaostaja za hitrim povečevanjem večjih podnebnih tveganj. S takojšnjim ukrepanjem povečujemo našo odpornost na podnebne spremembe zdaj in v prihodnosti. Politike prilagajanja na podnebne spremembe morajo upoštevati več ciljev hkrati.

Dr. Blaž Kurnik je poudaril nujnost takojšnjega in celovitega ukrepanja na vseh ravneh družbe, od posameznikov do državnih in evropskih politik. Z osredotočenjem na trajnostne rešitve, ki upoštevajo širok spekter tveganj, krepitvijo prilagajanja in ukrepi za blaženje lahko izboljšamo odpornost in zmanjšamo negativne vplive podnebnih sprememb na našo družbo, gospodarstvo in okolje.