Ministrica Fajon na zasedanju ob 10. obletnici Berlinskega procesa

Ministrica Fajon na zasedanju ob 10. obletnici Berlinskega procesa | Avtor: MZEZ

"Ko se ozremo nazaj na dosežke, je jasno, da je pot do evropske integracije zgrajena na temelju skupnih prizadevanj, zaupanja in trdne politične volje. Berlinski proces ni le okrepil vezi med Zahodnim Balkanom in Evropsko unijo, ampak je tudi poudaril, kako pomembno je tesno sodelovanje za mirno, uspešno in združeno Evropo. Slovenija je v preteklih letih ves čas dejavno podpirala to pobudo in bo tudi v prihodnje odločno zagovarjala nadaljnje regionalno sodelovanje, trajnostni razvoj in prihodnost, v kateri bodo države Zahodnega Balkana v celoti vključene v Evropsko unijo," je v pogledu za nazaj strnila ministrica Fajon. "A nujno je, da gledamo naprej, zato si iskreno želim, da bomo ta mesec priča pozitivnim korakom. Na eni strani, ko gre za konkretne dosežke v okviru Berlinskega procesa, torej odprava blokade v delovanju CEFTA, postopna integracija v skupni trg in vzpostavitev Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu - slovensko pobudo, na katero smo še posebej ponosni. Na drugi strani pa potrebujemo pozitiven razvoj dogodkov tudi, ko gre za dobrososedske odnose, spravo, prihodnost mladih in izgradnjo pravne države. Ravno slednja bo zagotovila, da bodo države postale odporne na zunanje vplive in sposobne sprejeti ter uresničiti vsa pravila, ki jih narekuje sodelovanje v enotnem trgu in kohezijskih ter strukturnih politikah Unije. Širitev je geostrateška nujnost in EU se mora v trenutnih geopolitičnih okoliščinah odzvati hitreje in bolj učinkovito," je ob robu zasedanja povedala ministrica Fajon.

Zasedanja so se udeležili ministri za zunanje zadeve držav, ki sodelujejo v Berlinskem procesu - Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Severne Makedonije, Črne gore, Srbije ter Avstrije, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Slovenije, Velike Britanije, Poljske, Grčije in Bolgarije. Na sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki Madžarske kot predsedujoče Svetu EU, civilne družbe, Sveta za regionalno sodelovanje in Regionalnega urada za mlade. Sodelujoči so pregledali napredek pri uresničitvi že sprejetih dogovorov, katerih cilj je polna uveljavitev skupnega regionalnega trga. Razprava je tekla tudi o tem, kako doseči konkreten reformni napredek na poti držav regije v EU ter okrepiti prizadevanja za premagovanje blokad in sporov ter za krepitev dobrososedskih odnosov. Prav tako je bilo govora o načinih krepitve sodelovanja znotraj Berlinskega procesa na vseh področjih - od ekonomske regionalne integracije, do povezljivosti v vseh vidikih, vključno s stiki med civilnimi družbami, kar bi izboljšalo odnose med državami regije in pozitivno prispevalo k nadaljnjim širitvenim korakom.

Ministrica Fajon je na zasedanju vnovič izpostavila pomen širitvenega procesa EU na Zahodni Balkan ter podprla hiter napredek širitvenih korakov za posamezne države. Poudarila je tudi pomen uresničevanja potrebnih reform, še posebej reformnih agend, kot je Načrt za rast za Zahodni Balkan, ter predstavila vlogo Slovenije na področju kibernetske varnosti s projektom vzpostavitve Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu (WB3C) v Podgorici, ki bo pripomogel tudi h krepitvi kibernetskega stebra v okviru Berlinskega procesa. Izpostavila je prav tako pomen reševanja bilateralnih vprašanj in sprave v regiji, pri čemer je kot primer dobre prakse omenila projekt digitalizacije arhivskega gradiva nekdanje SFRJ.

Namen srečanj Berlinskega procesa je ohraniti širitev EU na Zahodni Balkan na evropski agendi, hkrati pa regijo preko infrastrukturnih, energetskih in ekonomskih projektov konkretno približati evropskim in globalnim koridorjem ter hkrati spodbuditi države regije, da ohranijo pozitivno reformno dinamiko in nadaljujejo z reševanjem odprtih vprašanj.