Dosežen dogovor o vzpostavitvi sklada za pravično delitev koristi iz uporabe genskih virov

• [Link]
• [Link]
• [Link]

Gre za največje mednarodno srečanje te konvencije, ki je namenjena zlasti varstvu narave z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, pa tudi biološki varnosti in dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe. Zasedanje, ki je bilo namenjeno pregledu stanja izvajanja leta 2022 sprejetega Kunming-Montrealskega svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost (angleško The Kunming-Montreal Global Biodiversity Framework- K-M GBF), naj bi se nadaljevalo v prihodnjih mesecih, ko se bodo morale države dokončno dogovoriti o dodatnih načinih financiranja, zlasti pa o načinu nadzora nad izvedenimi projekti in porabljenimi finančnimi sredstvi.

Na letošnjem srečanju je bil sicer med državami pogodbenicami dosežen pomemben dogovor o ustanovitvi novega globalnega finančnega mehanizma za zagotovitev poštene in pravične delitve koristi, ki izhajajo iz uporabe genskih virov in informacij o digitalnem zaporedju iz genskih virih (DSI). Dogovor določa način, kako bi morale farmacevtske, biotehnološke ter druge industrije, ki imajo koristi od DSI, te deliti z državami v razvoju in domorodnimi ljudstvi ter lokalnimi skupnostmi.

Države so potrdile še nov delovni program za domorodna ljudstva in lokalne skupnosti ter še okrepile njihovo sodelovanje v vseh procesih konvencije. Sprejeta je bila tudi odločitev o priznanju vloge ljudi afriškega porekla pri sodelovanju in ohranjanju biotske raznovrstnosti. Na področju morske in obalne biotske raznovrstnosti so bili po osmih letih pogajanj sprejeti načini za opredelitev ekološko ali biološko pomembnih morskih območij (angleško Ecologically or Biologically Significant Marine Areas -EBSA), vključno z najbolj kritičnimi in ranljivimi deli oceana.

Delegati so v teh 14 dneh med drugim razpravljali in sprejeli odločitve tudi o: vključevanju področja biotske raznovrstnosti v sektorske politike (angleško mainstreaming), za posodobitev nacionalnih strateških akcijskih načrtov za biotsko raznovrstnost (angleško National Biodiversity Strategies and Action Plans -NBSAP), povezanosti narave in podnebnih sprememb ter biotske raznovrstnosti in zdravja.

Države pogodbenice pa na tokratnem zasedanje niso dosegle dokončnega dogovora na področju mobilizacije finančnih virov. Dogovor ni bil dosežen glede zahteve držav v razvoju, da se vzpostavi dodatni namenski sklad za biotsko raznovrstnost, saj so bile razvite države mnenja, da že obstoječi skladi in finančni mehanizmi zadostujejo. Dodatni sklad bi po njihovem mnenju predstavljal nepotrebno drobljenje sredstev ter otežil pregled nad izvajanjem projektov, doseženim napredkom in transparentnostjo porabe sredstev. Države pogodbenice bodo zato morale razpravo o načinu mobilizacije virov, ki bo pomagal zagotoviti 200 milijard dolarjev letno za podporo projektom za biotsko raznovrstnost po vsem svetu do leta 2030, še nadaljevati.

Prav tako se bo nadaljevala razprava o načinu izvajanja, pregleda in spremljanja doseganja ciljev K-M GBF. Predvsem države članice EU in druge razvite države si pri tem prizadevajo za učinkovito in merljivo izvajanje in spremljanje sprejetih zavez ter pregledno in sledljivo porabo sredstev iz že obstoječih finančnih mehanizmov za izvajanje projektov.

Hkrati s COP 16 je v Caliju potekalo še 11. zasedanje pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti (KP COP MOP 11) in 5. zasedanje Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe (NP COP MOP 5). Na področju teh dveh protokolov so bila pogajanja zelo uspešna, saj so države uspele doseči soglasje pri vseh točkah. Pogodbenice Kartagenskega protokola o biološki varnosti so potrdile nove, prostovoljne smernice o ocenjevanju tveganj, ki jih predstavljajo gensko spremenjeni organizmi.

V okviru konference je od 28. do 30. oktobra potekal visoki segment, ki se ga je udeležilo približno 115 ministrov in drugih visokih predstavnikov. V nacionalni izjavi je vodja slovenske delegacije državna sekretarka Maša Kociper poudarila, da Slovenija že sedaj izpolnjuje številne cilje iz GBF, pohvalimo pa se lahko tudi z visokim odstotkom zavarovanih območij, kar je nedosežen cilj številnih držav. Opozorila je še na povezanost varstva narave in podnebnih sprememb, zato je vključevanje na naravi temelječih rešitev - tudi pri popoplavni sanaciji - ključno za povečanje odpornosti pred vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.

Vzporedno so potekali številni povezani dogodki, vključno s forumi za glavne skupine deležnikov, številnimi stranskimi dogodki ter delavnicami in paviljoni, skupaj je bilo akreditiranih približno 23.000 ljudi.

Delegati so z glasovanjem kot naslednjo gostiteljico konference CBD COP 17 izbrali Armenijo, ki jo je v glasovanju podprla tudi Slovenija.

Zasedanje Konference pogodbenic Konvencije o biološki raznovrstnosti | GOV.SI