116. redna seja Vlade Republike Slovenije

22. 8. 2024

• Vlada Republike Slovenije

Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, sprejetega po lanskih poplavah. Z novelo naslavlja izzive, ki so se v praksi pokazali pri izvajanju zakona, in zagotavlja učinkovitejšo obnovo. Rešitve med drugim vključujejo prilagoditve poroštvene sheme za prebivalstvo in spremembe postopkov glede prostorskega načrtovanja.

Veljavnost poroštvene sheme za kredite, najete za obnovo doma in za nadomestitev doma, novela zakona podaljšuje do vključno 31. decembra 2026. Hkrati podaljšuje ročnost kreditov (do 25 let), s čimer se bo zmanjšala letna kreditna obveznost kreditojemalcev, zgornjo mejo glavnice kredita pa zvišuje na 200.000 evrov, kar naslavlja dejanske potrebe potencialnih strank. Spreminja se tudi določba glede fiksne obrestne mere, ki mora biti vsaj 20 odstotkov nižja od trimesečne medbančne obrestne mere EURIBOR na dan vloge za kredit in vsaj 10 odstotkov ugodnejša od redne ponudbe banke, kar vse banka objavi na svojih spletnih straneh. Obresti bodo še naprej, kot je veljalo doslej, subvencionirane v celoti.

Nabor možnih kreditojemalcev širi tudi na ožje družinske člane lastnika poškodovanega objekta, ki imajo poleg lastnika nepremičnine na kreditojemalčevi poškodovani nepremičnini prijavljeno stalno prebivališče oziroma z listinskimi dokazi ali pričami izkažejo, da je neposredno pred poplavami in plazovi v njej prebival skupaj s kreditojemalcem.

Hkrati uvaja obveznost bank, ki sodelujejo v poroštveni shemi, da namero o sodelovanju objavijo v svojih poslovalnicah in spletnih straneh ter o tem obvestijo Službo Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih, ki bo poskrbela za objavo seznama sodelujočih bank. Tako bo informacija zainteresiranim na voljo tudi na spletni strani službe.

Na področju komunalnega opremljanja natančno določa, da je za izvedbo komunalne opreme stavbnih zemljišč pristojna občina, pri oprostitvi plačila komunalnega prispevka pa, da oprostitev velja tudi, če se nadomestitveni objekt ne zgradi v isti občini, kot je objekt za odstranitev.

Novela zakona drugače ureja tudi postopek nakupa kmetijskih zemljišč, ki se jim bo namenska raba spremenila v stavbna zemljišča. Pri postopku nakupa kmetijskih zemljišč se ne bodo uporabljale določbe Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki se nanašajo na promet s kmetijskimi zemljišči, temveč se nakup izvede s sklenitvijo neposredne pogodbe.

Ponovna gradnja na območjih, kjer bodo odstranjeni objekti, bo prepovedana, novela pa ureja tudi izjemo pri posegih v naravo. Predlaga namreč odstop od ureditve v Zakonu o divjadi in lovstvu, ki ureja prepoved sekanje zarasti ob vodnih bregovih, čiščenja odvodnih kanalov in praznjenja vodnih zajetij v času gnezdenja ptic. S to rešitvijo ne posega v splošne zahteve iz predpisov o ohranjanju narave.

Jasneje določa tudi možnost uporabe naplavin, odvzetih iz vodotokov ob sanaciji, kot gradbenega materiala ter usklajuje določbe zakona z novo sprejeto evropsko uredbo glede pomoči de minimis.

Vlada je potrdila predlog zakona o izvajanju evropske uredbe o trgih kriptosredstev. Gre za enega od zakonov, s katerima bo Slovenija v nacionalni pravni red prenesla lani sprejeti ključni uredbi EU, ki opredeljujeta trg kriptosredstev in stremita k varnejšim ter preglednejšim digitalnim finančnim sistemom. Cilj uredbe o trgih kriptosredstev je predvsem zaščititi vlagatelje, in sicer s povečanjem preglednosti in vzpostavitvijo celovitega okvira za izdajatelje in ponudnike storitev, vključno s skladnostjo s pravili o preprečevanju pranja denarja. Uredba tako zagotavlja posebna pravila za kriptosredstva ter povezane storitve in dejavnosti, ki še niso zajete v zakonodajnih aktih EU o finančnih storitvah. Uporablja se za fizične in pravne osebe in nekatere druge subjekte, ki se ukvarjajo z izdajanjem, javnimi ponudbami in uvrščanjem v trgovanje kriptosredstev ali opravljajo storitve v zvezi s kriptosredstvi v EU. Kot kriptosredstvo uredba opredeljuje digitalno predstavitev vrednosti ali pravice, ki jo je mogoče elektronsko prenesti in shraniti z uporabo tehnologije razpršene evidence ali podobne tehnologije.

Vlada je v prvi obravnavi sprejela predlog zakona o izvajanju Uredbe (EU) o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin. EU z omenjeno uredbo namreč preprečuje zlorabo storitev gostovanja v teroristične namene in krepi javno varnost v Uniji. S predlogom zakona se tako Slovenija odziva na zahteve prava EU po prilagoditvi spletnega okolja varnostnim izzivom, s čimer se krepi tudi zaupanje v digitalne storitve. Uredba državam članicam nalaga določitev pristojnega organa za izdajanje odredb o odstranitvi terorističnih vsebin in za nadzor nad izvajanjem ukrepov po uredbi. Predlog zakona določa, da lahko odstranitev vsebin s spleta ponudniku storitev gostovanja naloži zgolj sodišče. Predlog zakona ureja tudi postopek ugotavljanja izpostavljenosti ponudnika storitev gostovanja terorističnim vsebinam, način opravljanja nadzora nad izvajanjem uredbe, poročanje ter določa prekrške in sankcije, ki jih izreka pristojni organ, to je Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije.