125. redna seja Vlade Republike Slovenije

17. 10. 2024

• Vlada Republike Slovenije

Na današnji seji je vlada sprejela zakonodajne spremembe za boljšo dostopnost do plačilnih računov in predlog druge spremembe Načrta za okrevanje in odpornost. Seznanila se je tudi s parafiranim dogovorom v zvezi z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.

Vlada je danes potrdila predlog novele zakona o plačilnih storitvah, ki bo omogočila boljši dostop podjetij in potrošnikov do plačilnih računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja plačilnega računa. Spremembe bodo pripomogle tudi k boljši informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti teh računov.V zadnjih letih smo zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju plačilnih računov (transakcijskih računov) pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih morajo izvajati na podlagi predpisov. Nekatera podjetja in potrošniki zato pri banki, ki je pri tej odločitvi samostojna, ne morejo odpreti plačilnega računa, ki ga potrebujejo za svoje poslovanje oziroma vsakodnevno življenje. Za izboljšanje sedanjih razmer smo v predlog novele Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih vključili več predlogov, katerih cilj je podjetjem in potrošnikom omogočiti boljši dostop do plačilnega računa pri banki oziroma njegove ohranitve ter boljše informiranje potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa.

Vlada je danes potrdila predlog spremembe Načrta za okrevanje in odpornost (NOO). Gre za manjšo spremembo načrta, ki ciljno naslavlja način izvedbe šestih ukrepov. Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost bo tudi skladno z dogovorom z Evropsko komisijo (EK) predlog spremembe načrta v formalno uskladitev in potrditev v Bruselj posredoval do ponedeljka, 21. oktobra 2024. S ciljem nemotenega izvajanja NOO in zagotavljanja oddaje naslednjih zahtevkov za plačilo, vlada s predlogom spremembe načrta naslavlja manjša odstopanja pri šestih ukrepih, ki so bila identificirana med njihovim izvajanjem. Mejniki in cilji pri teh ukrepih se spreminjajo na način, da njihov krovni cilj ostaja enak. Spreminja se predvsem način njihove izvedbe.
Vzporedno z oddajo predloga te spremembe načrta poteka tudi proces podrobnega pregleda izvajanja NOO kot celote. Vlada bo predvidoma novembra obravnavala predloge ministrstev glede nadaljevanja izvajanja ukrepov, za katere bodo ministrstva ocenila, da jih zaradi objektivnih okoliščin ne morejo več izvesti skladno z izvedbenim sklepom Sveta Evropske unije o potrditvi slovenskega načrta. Slednje bi lahko namreč bistveno vplivalo na uspešnost Slovenije pri izpolnjevanju mejnikov in ciljev ter s tem na uspešnost pri zagotavljanju prilivov razpoložljivih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost iz Bruslja. Če bosta vlada in EK v neformalnih pogovorih ocenili, da je za optimizacijo uspešnega izvajanja načrta potrebna še ena sprememba, jo bo vlada tudi uradno predlagala. Vse spremembe, ki jih država predlaga, ne smejo bistveno odstopati od prvotnega NOO, ki ga je Slovenija z Brusljem dogovorila julija 2021.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s parafiranim Dogovorom v zvezi z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju ter pooblašča ministra za javno upravo mag. Franca Propsa in ministra za finance Klemna Boštjančiča za podpis Dogovora.Vlada in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašajo, da v primeru, da do 15. novembra 2024 ne bo sklenjena Kolektivna pogodba za javni sektor in kolektivne pogodbe dejavnosti, s katerimi se uvrščajo v plačne razrede delovna mesta najmanj štirih plačnih skupin, bo vlada najkasneje do 22. novembra 2024 po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (ZSTSPJS) in uporabo pravnih podlag, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju, ki so veljale na dan pred uveljavitvijo ZSTSPJS; razen v primeru, da bo doseženo soglasje med socialnimi partnerji o odložitvi začetka uporabe ZSTSPJS. V primeru stavke, ki je posledica kršitve tega dogovora oziroma nesprejema zakona, s katerim bi prenehal veljati ZSTSPJS ali bi bil odložen začetek njegove uporabe, stavkajočim za čas stavke pripada nadomestilo plače v višini plače, ki bi jo prejeli, če bi delali.