Finančni ministri v Bruslju o Evropskem semestru in izvajanju Pakta za stabilnost in rast

Julijsko zasedanje Evroskupine in Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve v Bruslju. | Avtor: Ministrstvo za finance

V luči tega je madžarski finančni minister kolegom predstavil njihove prioritete za področje ekonomskih in finančnih zadev. Med prednostnimi nalogami predsedstva je izpostavil uporabo novih fiskalnih pravil v okviru usklajevanja ekonomskih politik, paket za maloprodajne naložbe in digitalni evro. Ob tem poudarjamo, da uporaba gotovine kljub razvoju digitalnega bančništva in drugih oblik plačilnih storitev ni ogrožena.

Evropski finančni ministri so na zasedanju razpravljali o spomladanskih poročilih Evropskega semestra 2024. Poročilo za Slovenijo predstavlja podrobno analizo gospodarskega in socialnega razvoja naše države, izzive s katerimi se sooča ter oceno, v kolikšni meri so ti izzivi naslovljeni z nacionalnimi politikami. Slovenije ni med državami, ki so v postopku makroekonomskih neravnovesij, saj je Evropska komisija ocenila, da pri večini kazalnikov ni zaznati večjih odstopanj oziroma ni zaznati trenda za novo nastala neravnovesja.

Med drugim so govorili tudi o izvajanju Pakta za stabilnost in rast. Evropska komisija je v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem objavila poročilo za dvanajst držav članic, med njimi tudi za Slovenijo. Glede na oceno, vsebovano v poročilu, Evropska komisija predlaga začetek postopka zaradi presežnega primanjkljaja za sedem držav članic, a šele po jesenski oddaji večletne fiskalno strukturne strategije. Slovenije pa med temi državami ni.

Ministri so se poleg tega seznanili še s stanjem na področju izvajanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, ekonomskimi in finančnimi posledicami ruske agresije na Ukrajino ter z izhodišči za zasedanje G20 finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank.

Včeraj se je sestala tudi Evroskupina, ki je med drugim obravnavala makroekonomsko in fiskalno stanje euroobmočja ter stanje konvergence držav, ki so v »čakalnici« za prevzem evra. Člani Evroskupine so poleg tega sprejeli izjavo, da naj bi bila naravnanost fiskalne politike evro območja leta 2025 restriktivna in da naj to države upoštevajo pri pripravi državnih proračunov za prihodnje leto. Ob tem pa naj ne pozabijo zagotavljati ustrezne ravni investicij, ki bo zagotavljala zdrave in vzdržne javne finance ter vključujočo rast in odpornost. V razširjeni sestavi pa so razpravljali o potrebnih ukrepih za krepitev konkurenčnosti evro območja z naslavljanjem vrzeli financiranja, potrebnih za ta namen.