12 mesecev po poplavah v številkah

Pregled

• Dan ujme 4. avgust 2023

  • Aktiviranih je bilo več kot 470 poklicnih in prostovoljnih gasilskih enot.
  • Prejetih 13.789 klicev na številko 112.
  • Zabeleženih 15.517 prizadetih lokacij.
  • Evakuiranih več kot 8000 ljudi.
  • Brez električne energije je ostalo 97.356 gospodinjstev in 11.988 podjetij.
  • Na 122 merilnih postajah na 74 rekah po vsej državi so bili preseženi pragovi visokih voda. Ocenjena povratna doba izrednih padavin je bila celo 250 let ali več. Tri največje slovenske reke - Sava, Drava in Mura - so poplavljale istočasno.
  • Opravljenih 416 ur naleta helikopterjev.
  • Prepeljanih 1185 ljudi (s helikopterji).
  • Prepeljanega 450.675 kilogramov tovora (s helikopterji).
  • Z delovnimi stroji izvedenih 47.540 ur (Slovenska vojska).
  • Po zgodovinski ujmi je bilo skupaj 190 delnih in popolnih zapor na 584 kilometrih državnih cest. Najhuje so bila prizadeta območja ob rekah Savinja, Meža, Mislinja in Kamniška Bistrica.
  • Poškodovanih je bilo 1.984 kilometrov cest, kar je skoraj tretjina vseh državnih cest.
  • Poškodovanih 4.000 kilometrov vodotokov.
  • Porušeni so bili trije mostovi čez Kamniško Bistrico (v Stahovici, Domžalah in Beričevem) ter most čez Mislinjo v Otiškem vrhu. Na 71 mostovih so bile evidentirane manjše erozijske poškodbe. Na 16 mostovih je bila poškodovana oprema mostov (ograje, robni venci, odvodnjavanje, komunalni vodi in podobno).

• Ocena škode takoj po poplavah

  • 183 prizadetih občin, v 79 občinah so bili huje poškodovani vodovodni in kanalizacijski sistemi.
  • Po prvih ocenah je obseg prizadetega območja ocenjen na 17.203 kvadratnih kilometrov površine. Območje z močno prizadetostjo obsega 8.389 kvadratnih kilometrov oziroma 104 občine, območje manjše prizadetosti pa 8.814 kvadratnih kilometrov oziroma 79 občin.
  • 649 razseljenih oseb.
  • Skoraj 40 porušenih domov.
  • Hudourno delovanje voda in obsežni nanosi zemlje, kamenja in mulja so poškodovali, uničili ali odnesli več sto vozil.
  • Zaradi poplav je v Sloveniji po prvih ocenah nastalo za okoli 50.000 ton kosovnih odpadkov.

• Končna ocena neposredne škode

  • Skupna škoda: 2.999,8 milijona evrov
  • Na kmetijskih zemljiščih: 70,9 milijona evrov
  • V gozdovih: 1,7 milijona evrov
  • Na delno uničenih in uničenih stavbah: 384,7 milijona evrov
  • škoda na stavbah: 511 milijona evrov
  • Na gradbeno-inženirskih objektih: 489,9 milijona evrov
  • Na vodotokih: 1.322,4 milijona evrov
  • Na gozdnih cestah: 42,8 milijona evrov
  • Na državnih cestah: 84,1 milijona evrov
  • Na javni železniški infrastrukturi: 9,8 milijona evrov
  • Na živalih: 1,3 milijona evrov
  • Na kulturni dediščini: 90,7 milijona evrov
  • Na opremi in zalogi v kmetijstvu in ribištvu: 5,2 milijona evrov
  • Na strojih, opremi in zalogah v društvih in ustanovah: 2,6 milijona evrov
  • Ocenjena škoda v gospodarstvu znaša 384,6 milijona evrov za 1240 oškodovancev:
    - na strojih in opremi 169,8 milijona evrov,
    - na zalogah 91,5 milijona evrov,
    - škoda zaradi izpada prihodka 123,3 milijona evrov.

  Predplačila v višini 31,8 milijona evrov je oktobra 2023 dobilo 708 podjetij. Preostalih 249 podjetij je predplačila v višini 3,6 milijona evrov prejelo decembra 2023.

  • Na primarno kmetijski proizvodnji: 4,1 milijona evrov.
  • Poškodovanih 13.084 stavb, od tega 8.918 stanovanj in stanovanjskih stavb.

• Pomoč države in izplačila

  • Vlada je vzpostavila klicni center na brezplačni številki 114 za čim boljše informiranje prebivalcev, ki so utrpeli škodo. Do sedaj so svetovalci odgovorili na 12.000 klicev, na terenu pa obiskali in svetovali 83 posameznikom v 13 občinah, ki jih je ujma najbolj prizadela.
  • Na področju odpravljanja posledic avgustovske naravne nesreče smo do konca leta vsem občinam, ki so oddale zahtevke, izplačali predplačila v višini do 40 odstotkov ocenjene škode za nujno sanacijo občinske infrastrukture. 115 občinam smo nakazali 218,5 milijona evrov predplačil.
  • Fizičnim osebam (lastnikom poškodovanih stanovanj in hiš) smo prvič doslej zagotovili predplačila za obnovo, in sicer v višini 20 odstotkov ocenjene škode, kot je zavedeno v spletni aplikaciji Ajda. Do zdaj smo 7.444 lastnikom poškodovanih stanovanjskih objektov izplačali 34,6 milijona evrov predplačil.
  • Prizadetim v poplavah smo izplačali 57,4 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči za obnovo po poplavah in plazovih.
  • Zagotovili smo 230 milijonov evrov pomoči v obliki predplačil in povračil gospodarstvu:
    - 958 oškodovancev je že jeseni 2023 prejelo predplačila pomoči v višini 35 milijonov evrov
    - podjetjem smo do zdaj izplačali skupno 88,4 milijona evrov pomoči (predplačila in povračila pomoči)

  • Pomoč v skupni višini 4,3 milijona evrov upravičencem, ki so imeli škodo na kmetijskih objektih.
  • Vrednost opravljenih intervencijskih del za vzpostavitev prevoznosti na državnih cestah je znašala 40,7 milijona evrov.
  • Za sanacijo cest in železnic je bilo izplačanih 68,5 milijona evrov. Za vzpostavitev v ujmi poškodovanih cest v prvotno stanje je od 1.984 kilometrov trenutno le še osem kilometrov cest, na katerih poteka sanacija, ki bo zaključena do konca letošnjega leta.
  • V predelavo v Avstrijo je bilo odpeljanega 2.200 ton nevarnega mulja, kar je državo stalo 638.385 evrov.
  • Za sanacijo objektov, v katerih se izvajajo socialnovarstvene storitve, smo zagotovili 2,21 milijona evrov.
  • Za 3.622 delavcev, ki so odpravljali posledice poplav pri delodajalcu, je vlada povrnila 2,7 milijona evrov izplačanih plač. Za 3.847 delavcev je vlada izplačala 4,6 milijona evrov za ukrep čakanje na delo, za 6.271 delavcev pa je subvencionirala odsotnost delavca zaradi višje sile v višini 1,3 milijona evrov.
  • Za 38 ljudi, večinoma starejših od 65 let, smo zagotovili krizne namestitve v domovih za starejše občane.
  • Prizadetim v poplavah smo dodelili 41 neprofitnih stanovanj.
  • Za bivanje na drugem naslovu smo za 110 upravičencev iz 23 občin porabili 94 tisoč evrov.

  Do 24. julija 2024 smo za sanacijo namenili skupaj 805 milijonov evrov.

• Solidarnost

  • 35.000 oseb se je prijavilo v aplikacijo Poplave 2023 s ponudbo pomoči v različnih oblikah.
  • Med dva- in osem tisoč oseb je dnevno sodelovalo pri odpravi posledic.
  • Največje število udeležencev, napotenih kot prostovoljcev, je bilo ob dnevu solidarnosti 14. avgusta, ko je bilo na celotno področje napotenih 11.957 ljudi.
  • Največ napotenih gradbenih strojev v enem dnevu je bilo 30. avgusta 2023, ko je bilo na prizadeto območje napotenih 51 bagrov in tovornih vozil, skupaj z vozniki in strojniki.
  • Pri odpravljanju posledic poplav je sodelovalo 56.317 gasilcev.
  • Slovenija je prejela pomoč Avstrije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Francije, Hrvaške, Italije, Nemčije, Poljske, Slovaške, Španije, Švedske, Madžarske, Ukrajine, Izraela, Republike Severna Makedonija, Srbije, Črne gore in ZDA.
  • Slovenija je prejela mednarodno pomoč v obliki: deset helikopterjev (šest držav), 32 bagrov (osem držav), 14 mostov (šest držav), 20 razvlažilnikov, druge materialne pomoči (oprema za začasno namestitev, vreče za pesek, protipoplavne folije, deset črpalk za prečiščevanje vode), 729mednarodnih reševalcev in drugih enot za odziv na naravne nesreče ter 435 pripadnikov tujih oboroženih sil.
  • 5. avgusta 2023 je Vlada Republike Slovenije Rdečemu križu Slovenije in Slovenskemu Karitasu dodelila po pet milijonov evrov sredstev, s čimer je omogočila hitro in učinkovito pomoč tistim, ki so bili najbolj prizadeti v poplavah in plazovih.
  • 14. avgusta 2023 je vlada razglasila za dan solidarnosti, ki je bil dela prost dan, in tako omogočila vsem, da so prostovoljno pomagali pri odpravi posledic ujme.
  • Z donacijami fizičnih in pravnih oseb je bilo na posebnem podračunu slovenskega proračuna doslej zbranih slabih 11 milijonov evrov.
  • Iz Solidarnostnega sklada Evropske unije smo od celotnega zneska 428 milijonov evrov že počrpali 100 milijonov evrov.

• Sanacija

  Po končni oceni škode so bili pripravljeni in sprejeti končni programi. Med petletnim programom celovite obnove je predvidenih:

  • 2,33 milijarde evrov za vodno infrastrukturo, občinsko infrastrukturo, zemeljske plazove, obnovo stanovanjskih objektov, poslovnih objektov, nadomestitvene gradnje, obnovo kulturnih spomenikov, zavarovane narave, od tega kar 1,36 milijarde evrov za vodotoke (pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor),
  • 824 milijonov evrov za državne ceste in železnice (pristojno Ministrstvo za infrastrukturo),
  • 230 milijonov evrov za gospodarstvo (pristojno Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport),
  • pet milijonov evrov za primarno kmetijsko proizvodnjo ter za ribištvo in akvakulturo (pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano).