Premier dr. Golob: »Jedrska energija je del rešitve za podnebno krizo, ne pa del problema«

Na povabilo predsednika vlade dr. Roberta Goloba je danes v Sloveniji na obisku generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) dr. Rafael Mariano Grossi | Avtor: Boštjan Podlogar/STA

V okviru obiska se je najprej sestal s predsednikom vlade dr. Robertom Golobom, zatem pa se je udeležil posveta o pomenu jedrske energije, ki ga je vodil premier. Namen posveta je bil spregovoriti o miroljubni rabi jedrske energije, energetski varnosti in vlogi jedrskih držav v boju proti podnebnim spremembam. Hkrati pa je pomenil tudi priložnost za strokovno razpravo o pomenu jedrske energije ter za krepitev sodelovanja med Slovenijo in IAEA na področju jedrskih novogradenj in raziskav.

Premier dr. Golob je v uvodnem nagovoru naslovil vprašanje, ali smo res pred jedrsko renesanso in kaj to pomeni za našo energetsko prihodnost. »Želim si, da bi bila razprava o tem čim bolj objektivna in čim manj čustvena,« je povedal premier in ob tem opozoril, da se kampanja za referendum začne čez dva tedna. »Želim si, da bi danes osvetlili vse vidike, kaj bi odločitev pomenila za Slovenijo in katera odprta vprašanja moramo v tem primeru še nasloviti, predvsem pa, kaj so priložnosti,« je dodal premier dr. Golob.

Povedal je, da je podnebna kriza nekaj, česar nihče več ne zanika. Slovenijo je v zadnjih dveh letih še posebej prizadela in zato si ne moremo več zatiskati oči, si pomagati tudi s tehnologijo ter jo izkoriščati.

»Jedrska energija je del rešitve za podnebno krizo, ne pa del problema. Zato je pomembno, da imamo jasna stališča in da k tej tehnologiji pristopamo s polno odgovornostjo,« je povedal premier dr. Golob. »Slovenija je že jedrska država, ena od 33 v svetu, in zato je naša odgovornost do sveta toliko večja, ne le do našega prebivalstva. Naše odločitve bodo na koncu v veliki meri zaznamovale tudi vpliv v širši regiji,« je še povedal premier.

Dodal je, da je bila naša jedrska elektrarna ocenjena kot ena najbolj varnih. »Raven varnosti je nekaj, na kar smo lahko v zvezi z našo jedrsko elektrarno upravičeno ponosni. Slovenija ima tudi bogate izkušnje, kako delovati znotraj energetike z različnimi viri, ne zgolj temelječ na enem viru,« je povedal premier. Pri tem je dodal, da moramo temeljiti na energetskem miksu. »Vsakega projekta, še posebej tako velikega, ki bo imel širše posledice preko meja Slovenije, se je treba lotiti zelo temeljito. Temeljiti mora na dejstvih in partnerstvu z ustreznimi institucijami,« je povedal premier.

Generalni direktor IAEA dr. Rafael Mariano Grossi je v uvodnem nagovoru izčrpno spregovoril o pomenu jedrske energije v trenutnih razmerah v svetu. »Podnebne spremembe in s tem povezani problemi so izredno pomembni za naša gospodarstva. Seveda so varnostne razmere sprožile tudi nujnost sprejetja številnih odločitev, ki bi zagotovile trajnostno rast,« je povedal generalni direktor dr. Grossi.

Generalni direktor IAEA dr. Grossi je predstavil nove trende na področju jedrske energije, pa tudi prizadevanja IAEA za promocijo jedrske energije kot enega izmed zelenih virov energije. Dr. Grossi je pozdravil tudi zamisel o gradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.

Premier dr. Golob je ob zaključku posveta, na katerem so se soočila različna stališča o jedrski energiji, dejal: »Razprava je na eni strani zelo jasno pokazala, kakšne so priložnosti, ki jih lahko jedrska energija nudi za razogljičenje planeta, na drugi strani pa tudi vse pomisleke, strahove in vse tiste izzive, na katere moramo odgovoriti, če želimo, da bomo jedrske projekte kjerkoli po svetu, vključno s Slovenijo, učinkovito izpeljali. Dosti dela je pred nami, če želimo do te stopnje priti. In danes še nismo tam.«

Predsednik vlade je izpostavil dve ključni točki za prihodnost Slovenije, najprej cilje za razogljičenje: »Na kakšen način bo jedrska energija pomagala pri razogljičenju? Ne gre za kratkoročni ukrep, cilje do leta 2030 moramo izpeljati brez jedrske energije in jih bomo brez nje tudi izpeljali. Jedrska energija je tista, ki bo Sloveniji pomagala, da bomo do leta 2040 lahko v celoti razogljičili energetiko. To je cilj, ki ga mora pomagati v miksu uresničiti jedrska energija.«

Premier dr. Golob je spregovoril tudi o prihajajočem referendumu: »Referendum kot tak ni namenjen dokončni odločitvi o jedrski elektrarni, o tem ni dvoma. Dokončna odločitev bo lahko sprejeta leta 2027, mogoče 2028, ko bomo imeli odgovore na vse izzive, ki so bili danes izpostavljeni, tudi s strani strokovnjakov, ki se celo življenje ukvarjajo z jedrsko energijo. Ko bodo ti odgovori dani - in za to bomo potrebovali par let, pa ne samo v Sloveniji, ampak na svetovnem nivoju -, takrat bomo lahko dokončno odločitev tudi sprejeli. Če želimo biti leta 2027 pripravljeni, da na ta vlak vstopimo, moramo v to investirati. In ta referendum je natančno to: ali se Slovenija aktivno pripravlja z investicijami v dokumentacijo projekta, z investicijami v raziskovalno dejavnost in v razvoj kadrov, ki mora potekati preden pride do končne odločitve, in, ali bomo v to vložili znatna sredstva, ki bodo presegala 100 milijonov evrov. S prihajajočim referendumom želimo izvedeti, ali je ta opcija nekaj, v kar naše prebivalstvo verjame. O konkretni izvedljivosti projekta se bomo odločali leta 2027. Kar pa lahko napovem danes, je, da bomo v primeru pozitivnega izida na referendumu v Gibanju Svoboda takoj vložili zakon o pripravi projekta JEK2. Vse skupaj bomo prenesli na zakonski nivo, ker je to edini način, da bomo projekt učinkovito izpeljali in da ne bomo ponavljali zgodbe iz TEŠ6,« je sklenil predsednik vlade dr. Robert Golob.

V nadaljevanju obiska v Sloveniji se bo generalni direktor IAEA dr. Grossi udeležil še okrogle mize, ki jo organizirajo Študentski sveti fakultet za gradbeništvo in geodezijo, strojništvo ter elektrotehniko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Kabinetom predsednika vlade, in obiskal še Nuklearno elektrarno Krško.