09/13/2024 | Press release | Distributed by Public on 09/13/2024 02:04
»Sovražnik pravzaprav ni več ideologija, temveč resnica sama. Demokracija je napadena, zato moramo zgraditi informirano družbo, ki se bo zavedala nevarnosti dezinformacij in umetne inteligence,« je med drugim povedal gost, ki je eden vodilnih učenjakov na področju mednarodnih odnosov in tako imenovane mehke moči.
Nicholas J. Cull je zgodovinar, katerega raziskave se osredotočajo na vpliv javne diplomacije ter na to, kako države uporabljajo kulturo in medijske strategije, da oblikujejo svojo globalno podobo. Je avtor številnih vplivnih knjig, med drugim Javna diplomacija: Nauki iz preteklosti (angleško Public Diplomacy: Lessons from the Past) ter Javna diplomacija: Temelji za globalno udejstvovanje v digitalni dobi (angleško Foundations for Global Engagement in the Digital Age). Je ustanovni direktor programa javne diplomacije na Univerzi Južne Kalifornije, kjer poučuje še danes.
Vabljeni k poslušanju in ogledu podkasta.
Dezinformacije so običajno čustveno nabite, saj je namen njihovega širjenja vnašanje razdora v družbe in podpihovanje strahu. Širijo se hitreje, kot jih je moč nadzorovati, zato je pomembno, da sami ne sodelujete pri njihovem širjenju.
Premislite, preden delite.
Zavedanje o dezinformacijah in o tem, da smo lahko njihova tarča, je prvi korak k zaščiti.
Raziščite spletni portal, preverite njegovo poslanstvo in poiščite kontaktne podatke. Kdo financira portal? Ali informacija izvira iz novičarskih agregatov? Preverite, ali gre za izvirno spletišče ali pa enolični krajevnik vira (angleško Uniform Resource Locator - URL) oponaša imena dobro znanih virov novic. Bodite pozorni na citirane »strokovnjake« - ali gre sploh za resnične ljudi?
Naslovi so lahko zavajajoči - ali se vsebina in naslov ujemata ali gre le za vabo za klik? O čem novica sploh govori?
Preverite, kdo je avtor novice. Mu lahko zaupate? Je to sploh resnična oseba?
Če se v besedilu pojavljajo slovnične napake in nenavadne besedne zveze je verjetno, da gre za strojno prevedeno ali strojno ustvarjeno besedilo.
Preverite, ali o novici poročajo tudi drugi, zanesljivi viri.
Foto- in videomaterial ima velik vpliv, z njim je preprosto manipulirati. Pri nekaterih fotografijah in videoposnetkih je že s prostim očesom vidno, da so zmanipulirani oziroma prirejeni. Z obratnim iskanjem pa lahko ugotovite, ali je material starejšega datuma in je ponovno uporabljen v drugačnem kontekstu.
Obratno iskanje med drugimi omogočata Tineye in Google Images. Truepic omogoča ugotavljanje morebitnih sprememb tudi za videoposnetke, vtičnik InVID Verification pa omogoča ugotavljanje originalnega datuma nastanka, lokacije ali slike za predogled za videoposnetke in fotografije. Orodje YouTube Data Viewer pokaže, kdaj je bil videoposnetek najprej naložen.
Poobjavljene novice niso nujno aktualne. Preverite, kdaj so drugi poročali o dogodku, ali datume komentarjev. Zgodba bi lahko izkrivljala resničnost, v njej bi lahko bili na primer stari dogodki postavljeni v drugačen kontekst.
Če je novica preveč nenavadna, gre morda za šalo.
Razmislite, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo.
Novico preverite na portalih za preverjanje dejstev, kot so:
Na posebni spletni strani najdete definicijo dezinformacij, ključne elemente dezinformacij ter tujega manipuliranja z informacijami in vmešavanja (FIMI). Navedeni so tudi nasveti, kako prepoznati dezinformacije, in pojasnjeno, kaj je globoki ponaredek.