12. seja Podnebnega sveta

Na 12. seji je Podnebni svet obravnaval Zakon o cestninjenju in interventni zakon o Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ). Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) je predstavilo proces priprave strategije prilagajanja podnebnim spremembam, na povabilo članov Podnebnega sveta pa je predstavnica Umanotere - slovenske fundacije za trajnostni razvoj predstavila ekonomsko in ogljično neenakost v Sloveniji ter predloge politik za zagotovitev pravičnega prehoda.

S strani MOPE sta se seje Podnebnega sveta udeležila mag. Tina Seršen, državna sekretarka, pristojna za področje energetike in Andrej Gnezda, generalni direktor Direktorata za podnebne politike.

MOPE je članom Podnebnega sveta predstavilo stanje sprejemanja predloga Zakona o cestninjenju, ki uvaja zakonske določbe iz direktive o evrovinjeti. Ena izmed bistvenih novosti direktive je vzpostavitev novega načina zaračunavanja cestnine za tovorna vozila glede na izpuste CO₂. V medresorskem usklajevanju je MOPE zagovarjalo uvedbo pristojbine za CO₂, s čimer bi se pridobil sistemski vir za spodbujanje trajnostnega tovornega prometa, kar so nekatere države članice Evropske unije že sprejele. Trenutni predlog zakona te možnosti ne uvaja, a predvideva preučitev možnosti glede spremembe cestninjena za tovorna vozila v prihodnosti. Podnebni svet je sklenil, da bo glede Zakona o cestninjenju sprejel stališče in opozoril, da so z vidika podnebja emisije iz prometa v Sloveniji eden največjih problemov.

Predstavnica Umanotere je prisotne seznanila z ugotovitvami raziskave Onesnaževalna elita nas vodi v podnebni zlom - Ekonomske in ogljične neenakosti v Sloveniji in svetu, ki razkriva, da se je dohodkovna neenakost v Sloveniji med letom 1990 do danes krepko povečala. V letu 2019 je bil posameznik iz zgornjega odstotka najbogatejših neposredno odgovoren za 11-krat več izpustov kot posameznik iz manj premožne polovice prebivalstva v Sloveniji. Za reševanje podnebne in ogljične neenakosti zato predlagajo ukrepe na področju davkov za najpremožnejše in progresivno obdavčitev luksuzne potrošnje, ki onesnažuje okolje. Predlagajo tudi krepitev in širitev dostopnih javnih storitev, ukrepe na področju dela in gospodarstva, mednarodno solidarnost in ustavitev militarizacije iz naslova potrošnje za vojaške izdatke.

Državna sekretarka mag. Tina Seršen je Podnebni svet seznanila s predlogom interventnega zakona o TEŠ in o razlogih zanj. Brez interventnega zakona TEŠ-u grozi stečaj. Podnebni svet v primeru državne intervencije opozarja na nujnost hitrega in učinkovitega prehoda na alternativne vire energije v izogib visoki potrošnji javnih izdatkov za reševanje TEŠ-a.

Na seji je ministrstvo prisotnim predstavilo proces priprave nove nacionalne strategije prilagajanja podnebnim spremembam. Ta je v začetni fazi priprave sektorskih ocen podnebne ranljivosti in tveganj, ki jih bodo pristojni sektorji pripravili do jeseni 2025.