Zasedanje Sveta za konkurenčnost | Avtor: Evropska unija

Ministri so podali prvi odziv na poročilo z naslovom »Prihodnost evropske konkurenčnosti,« ki ga je nekdanji predsednik Evropske centralne banke in nekdanji italijanski premier Mario Draghi predstavil 9. septembra 2024. Strinjali so se s tremi strateškimi cilji iz poročila, ključnimi za okrepitev konkurenčnosti in produktivnosti Evropske unije (EU): odpravo inovacijskega zaostanka, skupnim načrtom za evropsko razogljičenje in konkurenčnost ter povečanjem varnosti in zmanjšanjem odvisnosti.

»Mario Draghi je očitno napisal uspešnico (angleško bestseller). Vsi berejo poročilo in to je dobro,« je poudaril državni sekretar Frangež, ki meni, da je razprava o poročilu in priporočilih točno tisto, kar EU potrebuje, pri tem pa izpostavil nujnost za dialog z industrijo in sindikati.

Slovenija po njegovih besedah podpira ključne poudarke in predloge poročila. Ker nekateri predlogi že razdvajajo, denimo predlog o skupnem evropskem financiranju, je posvaril pred tem, da »zaradi dreves ne bi videli gozda«. Gozd pa pri tem izpostavil kot skupno evropsko misijo, da z okrepljenimi vlaganji zgradimo inovativno, konkurenčno in zeleno evropsko gospodarstvo.

Frangež je še poudaril, da »težava zaostanka EU ni zeleni prehod, pač pa dosedanji izostanek investicij. Za doseganje strateških ciljev je zato nujen proaktiven pristop.«

Druga politična razprava je potekala o okviru državnih pomoči in njegovemu prispevku k ciljem politike EU. Evropska industrija plačuje visoko ceno za razdrobljeno trgovinsko in industrijsko politiko ter politiko državnih pomoči. Republika Slovenija zato podpira napovedani novi pristop k politiki konkurence, ki bo bolje prilagojen skupnim ciljem EU in bo bolj podpiral podjetja, ki se širijo na svetovnih trgih. »Slovenija je odprta za večjo prožnost pravil državnih pomoči, ki bi omogočila ustrezno spodbudo investicijam za inovacije in zeleni prehod tudi v slovenskih podjetjih«, je dejal Frangež. Se pa strinja, da mora biti prilagoditev časovno in sektorsko omejena. Pri tem pa bo vsekakor ključno upoštevati tudi specifike posameznih držav članic.

V okviru točke »Razno« je nemška delegacija podala informacijo o potrebi po razpravi in razmisleku o nadaljnjem enotnem pristopu glede uveljavljanja standardov EU v elektronskem poslovanju, predstavljen pa je bil tudi skupni delovni dokument držav članic o prednostnih nalogah nove Komisije na enotnem trgu, ki ga je sopodpisala tudi Slovenija. Podpisnice v njem med drugim izpostavljajo potrebo za poenostavitev in nadaljnjo uskladitev pravil EU ter, kjer je to mogoče, uporabo načela vzajemnega priznavanja. Narejen je poziv k znižanju regulativne zapletenosti, poenostavitvi pogojev za poslovanje in zmanjševanju birokracije, predvsem s poenostavitvijo in digitalizacijo postopkov.

V času delovnega kosila je bila razprava ministrov osredotočena na mala in srednje velika podjetja in njihovo koriščenje prednosti notranjega trga. Mala in srednje velika podjetja predstavljajo več kot 99 odstotkov, zato je ključno, da se jih v prihodnje podpre s celovitim pristopom ukrepov na vseh relevantnih področjih politik, s ciljem, da se jim zagotovi ugodno poslovno okolje, vključno z boljšim dostopom do financiranja, s čimer bi se uspešno zoperstavila močni globalni konkurenci.

Ob robu zasedanja Sveta se je državni sekretar Frangež 25. septembra 2024 udeležil tudi Konference o avtomobilskem ekosistemu EU. Na konferenci, ki jo je organiziralo madžarsko predsedstvo v sodelovanju z Evropskim združenjem avtomobilskih proizvajalcev, je bila razprava osredotočena na pospeševanje e-mobilnosti v EU ter regulativni okvir za e-mobilnost.