Ministrica Fajon je v Podgorici odprla Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu

Nagovor ministrice Tanje Fajon | Avtor: Center za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu

Ministrica Tanja Fajon je center odprla skupaj s predsednikom vlade Črne gore Milojkom Spajićem, s podpredsednikom vlade za mednarodne odnose in ministrom za zunanje zadeve Črne gore Ervinom Ibrahimovićem in z ministrom za javno upravo Črne gore Marašom Dukajem ter s posebnim odposlancem Francije za Zahodni Balkan Renéjem Troccazom. V nagovoru je poudarila, da center predstavlja pomemben steber pri krepitvi kibernetske odpornosti Zahodnega Balkana: »Ko naše družbe in gospodarstva postajajo vse bolj digitalizirani, naraščata tudi kompleksnost in obseg groženj v kibernetskem prostoru. Zato je krepitev kibernetske obrambe nujna - ne samo za varovanje ključne infrastrukture in občutljivih podatkov, pač pa tudi za ohranjanje pravne države in zaupanja javnosti v naše institucije.«

Center za kibernetsko zmogljivost je bil vzpostavljen 16. oktobra 2023 na pobudo Slovenije, Francije in Črne gore z namenom usposabljanja strokovnjakov v javnem sektorju in kritični infrastrukturi v državah Zahodnega Balkana na področjih kibernetske varnosti, kibernetskega kriminala in mednarodnega sodelovanja. Od začetka delovanja je center gostil že več kot 30 tednov usposabljanj, na katerih je več kot 400 inštruktorjev pridobilo znanja in veščine, ki jih lahko zdaj razširjajo po svojih državah, in postal del Berlinskega procesa. »Ustanovitev centra potrjuje učinkovito sodelovanje Slovenije, Francije in Črne gore in dokazuje, da lahko skupaj ustvarimo varnejše digitalno okolje za naše državljane. V času, ko kibernetske grožnje postajajo čedalje bolj kompleksne in vseprisotne, je nujno, da smo opremljeni z ustreznimi orodji in znanji za učinkovito spopadanje s temi izzivi.«

S projektom Centra za kibernetsko zmogljivost na Zahodnem Balkanu Slovenija uresničuje tudi več svojih zunanjepolitičnih zavez in prednostnih nalog - od dejavne prisotnosti na Zahodnem Balkanu, podpore evropski perspektivi držav iz regije, do zagotavljanja stabilnosti s krepitvijo kibernetskih zmogljivosti ter prepoznavnosti Slovenije in slovenskih strokovnjakov.

Ministrica Fajon je v okviru obiska v Podgorici v imenu Slovenije podpisala nov Program o razvojnem sodelovanju med vladama Slovenije in Črne gore za obdobje 2024 do 2025 (že šesti po vrsti) v vrednosti do 2,5 milijona evrov. Podpisu sta prisostvovala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in minister za ekologijo, trajnostni razvoj in razvoj severne regije Črne gore Damjan Ćulafić. Sredstva v okviru programa - ki jih bosta zagotovili Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo - bodo namenjena razvojnim projektom, ki bodo prispevali k trajnostnemu razvoju in energetski učinkovitosti tako v prometnem kot v stavbnem sektorju v Črni gori. Pomoč bo namenjena tudi dejavni podpori evropske prihodnosti Črne gore in njenemu vključevanju v EU. Črna gora sicer sodi med najpomembnejše partnerice slovenskega razvojnega sodelovanja. Hkrati je Slovenija že več kot desetletje med petimi največjimi dvostranskimi donatorji v Črni gori in je za razvojne projekte do sedaj namenila več kot 20 milijonov evrov.

Poleg tega si je ministrica Fajon skupaj z zunanjim ministrom Ibrahimovićem ogledala vrtec Đina Vrbica, kjer je bil s sredstvi razvojnega sklada zunanjega ministrstva vzpostavljen mini eko park (ozelenitev dvorišča vrtca, postavitev igral in zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov). Hkrati so bile izvedene delavnice, igre in animacije, preko katerih so otroci spoznavali pomen trajnostnega razvoja in mobilnosti ter varovanja okolja.

Ministrica Fajon se je srečala tudi z najvišjimi predstavniki Črne gore, in sicer s podpredsednikom vlade za mednarodne odnose in ministrom za zunanje zadeve Ervinom Ibrahimovićem, s podpredsednikom vlade za zunanje in evropske zadeve Filipom Ivanovićem, s predsednikom vlade Milojkom Spajićem in s predsednikom republike Jakovom Milatovićem. Ministrica je s sogovorniki govorila predvsem o približevanju Črne gore EU, pri čemer je poudarila, da lahko Črna gora z osredotočenjem na izvedbo načrtovanih reform pospeši proces za članstvo v EU. »Želimo si, da Črna gora izkoristi to zgodovinsko priložnost in naredi vse, da postane naslednja članica EU,« je med drugim poudarila ministrica. Sogovorniki pa so se ministrici zahvalili za trdno podporo Slovenije Črni gori na njeni poti v EU.